Dizajn organizacij je strokovna disciplina, katere glavni cilj je
z oblikovalskimi pristopi ustvariti najbolj kakovostne organizacije, tako s tehničnega kot kadrovskega vidika. Paradoks, ki izvira iz kombinacije klasičnega hierarhičnega modela in modernih načinov dela, ima že dolgo brado, kot dedek Mraz. Kako lahko organizacijski dizajn pomaga pri reševanju tega paradoksa in kje je priložnost za HR?

V slovenskem okolju ni široko poznana (in zato še ne moderna) disciplina organizacijskega dizajna, ki se je sicer kot stroka prvič pojavila že v 60. letih prejšnjega stoletja. Alfred D. Chandler je v svojem delu »Strategy and Structure: Chapters in the History of the Industrial Enterprise, že leta 1962 opredelil temeljni princip »struktura (naj) sledi strategiji«.

Ameriška struja je v naslednjih desetletjih to disciplino razvijala intenzivno, ozko in jo vedno bolj tesno povezovala z menedžmentom v praksi. Stroka v Evropi pa je organizacijski dizajn videla kot del širšega organizacijskega razvoja (ki se bolj kot dizajn osredotoča na kadrovski vidik) in to razlikovanje obstaja še danes.

Proces strategije

Dizajn organizacij je metodologija oziroma okvir, ki skozi natančen delovni proces identificira disfunkcionalnosti v toku dela, procesih, strukturah in sistemih ter jih z oblikovanjem ukrepov prilagodi organizacijskim ciljem. Proces obsega tako tehnično kot kadrovsko stran organizacije. Za večino organizacij proces oblikovanja pripelje do večje učinkovitosti, izboljšanih rezultatov (dobičkonosnost, kakovosti storitev, zadovoljstva uporabnikov) in opolnomočenih ter zavzetih zaposlenih.

Paradoks je v pojavu dveh ekstremov, ki sta enako razširjena in enako »ujeta«.

Najbolj prepoznavni model

Eden največjih gurujev organizacijskega dizajna Jay Galbraith1 je v okviru svoje dolgoletne prakse oblikoval najprepoznavnejši in najbolj uporabljen model za oblikovanje organizacij, t.i. Zvezdični model (slika 1). Model vsebuje pet kategorij oblikovalskih politik, in sicer strategijo, strukturo, poslovne procese, nagrade in spodbude ter ljudi (človeške vire). Strategija je vedno prva in definira smer, struktura kot druga določa lokacijo centrov moči odločanja, poslovni procesi obvladujejo tokove informacij in vključujejo tudi IKT, nagrade in spodbude krepijo želena vedenja, vidik ljudi (človeški kapital) pa zagotavlja pravo znanje in veščine na pravih mestih.

Galbraithov zvezdični model sporoča, da je organizacijski dizajn veliko več kot struktura (ki je pogosto razvrednotena na raven organigrama), da različne strategije pomenijo različno organizacijo ter da je za uspešno organizacijo ključno, da so te oblikovalske politike in odločitve medsebojno usklajene.