Umetna inteligenca (AI) – ob misli nanjo verjetno vsi z malce strahospoštovanja pogledujemo naokoli, predvsem na IT-stroko, in upamo, da nam bo kdo s čarobno palčko pokazal pot, ki jo bo AI sooblikovala v prihodnjem desetletju. S tehnologijo povezane spremembe na tržišču so resnično velike, pa vendar bi le stežka rekli, da so se že dotaknile HR-ja do te mere, kot bi se lahko. V spodnjem primeru bova zato poskušala na poenostavljen način opisati pojem AI in kje bi se lahko srečal s HR-stroko že v bližnji prihodnosti.

Jeseni je odmeval primer Googla, ki je skupaj z Univerzo Oxford razvil AI do te mere, da so oblikovali software za branje z ustnic na televiziji, ki je že v začetni fazi bolj uspešen, kot smo pri tem lahko ljudje. Ta primer sicer ni oprijemljiv za HR-stroko, je pa lep prikaz tega, kaj vse omogoča tehnološki napredek. Pod vsakim tovrstnim prebojem je skrito neskončno podatkov, matematičnih algoritmov v kombinaciji z dejansko uporabo big date. Ne glede na to, ali govorimo o t. i. machine learningu ali o Business intelligence, data miningu, big dati, umetni inteligenci … Skupno vsem je, da tvorijo tako imenovani data science, ki na osnovi ogromnih količin podatkov, ob uporabi matematičnih modelov in algoritmov predvidijo neki rezultat ali obnašanje v prihodnosti.

Področji risk managementa in financ sta med prvimi opravili začetne korake na področju prediktivne analitike, potencial pa so kmalu prepoznali tudi v medicini, kjer lahko s podatki bolj natančno predvidijo možnost razvoja neke bolezni.