Prakse

Napake – naš učitelj

Čas branja 9 min

Pravijo, da človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. Friedrich Nietzsche je menil, da so naše napake naši najboljši učitelji. Osebne izkušnje štirih slovenskih managerjev so tako hkrati štiri zgodbe z naukom, ki smo jih želeli deliti z vami.

Gorazd Lampič, Elaphe, Mladi manager leta 2016

Delo brez napak je verjetno neučinkovito delo. Tako kot so rekli v časih Bojana Križaja, da so napake posledica hitrega smučanja. V obdobju, ko je pomembna kombinacija učinkovitosti in kakovosti, se mora manager odločati z omejenim naborom informacij. Seveda bi bilo pri odločanju o novih kandidatih koristno imeti vpogled v različne psihološke teste, pridobiti mnenja kandidatovih znancev ter kandidata dolgo časa testirati v različnih pogojih. Vendar nas lahko rezultati raznih psiholoških testov ter mnenja tudi zavedejo. Osebno dam največji poudarek na osebni pogovor s kandidatom, njegove preverljive konkretne reference z različnih področij ter na mnenja ljudi, ki jim res lahko zaupam. Predvsem pa skušam ugotoviti, ali bo ponujeno delo za njih celovito gledano dobro, da jim bo omogočalo osebnostno rast in da bodo torej zadovoljni in posledično učinkoviti in uspešni.

Dolgo časa sem si za veliko napako na področju HR in tudi širše pri strategiji podjetja Elaphe štel zamujeno priložnost za sodelovanje z enim relativno izkušenim in praktičnim strokovnjakom. Vključitev v naše podjetje sicer v tistem času ne bi bila enostavna, tudi s finančnega vidika. Po kar nekaj letih pa sem se začel vse bolj zavedati, da to morda le ni bila napaka, ker bi lahko različne karakterne lastnosti in močan karakter zapeljale naše podjetje v precej napačno smer. Namesto v podjetništvo, kjer bi naša tehnologija temeljila na znanosti, v podjetništvo, kjer bi tehnologija temeljila na praktičnih izkušnjah. Vedno bolj sem se zavedal pomena pravih karakternih lastnosti in bazičnega znanja.

V zadnjem obdobju pa sem bil nekajkrat soočen z mnenjem, da je morda prevelika odprtost do zaposlenih, ki jo gojimo v podjetju Elaphe, morda »napaka« in da bi zaposleni morali vedeti le toliko, kot je potrebno za opravljanje svojega dela. Po drugi strani pa nam gre s takim pristopom precej dobro in žanjemo dobre rezultate, ki so plod velike angažiranosti večjega dela ekipe. Tako si tega tudi (še) ne štejem kot napako. Ni pa nemogoče, da se z večanjem števila zaposlenih enostavno ne da držati tako odprte kulture, kot jo imamo še sedaj.

No, eno napako sem v letu 2016 vsekakor naredil. Ker se nam je porast dela precej povečal, smo vedeli, da moramo ekipo v enem letu približno podvojiti ali potrojiti. Zavestno smo se odločili, da bomo pri nekaj prvih kandidatih nekoliko pogledali skozi prste pri celotni proceduri kriterijev in postopka zaposlovanja. V enem primeru se je to maščevalo, saj je bil kandidat popolnoma nezanesljiv in nas je v ključnem trenutku pustil na cedilu. Napaka je bila še večja zato, ker sem dejansko dobil negativno mnenje o njegovem karakterju, ki pa ga nisem dovolj upošteval in sem računal, da se bo zadeva že pokazala med testnem obdobjem. Ampak ko si enkrat v nekem procesu in imaš ogromno dela, se je težko zavedati vseh potencialnih tveganj in predolgo upaš na pozitiven razplet.

Foto: Matjaž Očko

Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije