Zakaj se je treba učiti tujih jezikov in kako se tega lotevajo slovenska podjetja?
Čas branja 7 min»Meje mojega jezika so meje mojega sveta,« je rekel znani avstrijski filozof Ludwig Wittgenstein in s tem pravzaprav odgovoril na prvo vprašanje v naslovu. Jezik je naše bistvo in že Aristotel je zapisal, da je človek edino živo bitje, ki ima logos. To pomeni, da zna misliti in govoriti. Vsak jezik ima svojo logiko, svoj sistem, zato večjezičnost pomeni, da so miselne (kognitivne) sposobnosti večje in zato tudi razmišljanje bolj kompleksno. Razmišljanje izven okvirjev pa je danes ena osnovnih sposobnosti in vrlin v vseh življenjskih situacijah.
Z razvojem nevroznanosti smo dobili veliko boljši vpogled v delovanje možganov. Meritve in raziskave so nedvomno dokazale, da dvo- ali večjezičnost vpliva na razvoj možganov. Rezultati so zelo spodbudni, saj naštevajo veliko kognitivnih prednosti od zgodnjega otroštva do visoke starosti. Ne le da imajo dvojezični ljudje boljšo koncentracijo, dvo- in večjezičnost dokazano ščiti pred razvojem zgodnje demence in celo »alzheimerja« oziroma naj bi se te starostne bolezni razvile vsaj štiri leta kasneje.
Otroci, ki se zgodaj začnejo učiti tujih jezikov, so bolj osredotočeni, lažje odmislijo motnje in se bolje koncentrirajo ter so uspešnejši od svojih enojezičnih sošolcev. Odkrili so tudi fiziološke spremembe med možgani ene in druge skupine, ki govorijo v prid večjezičnosti.
Učenje tujih jezikov je vznemirljivo, spoznavamo jih postopoma, so nepredvidljivi, vedno nas kje presenetijo, vselej pa nas bogatijo, saj skozi jezik spoznavamo tudi nove kulture, navade in način življenja. Učenje jezika je mnogo več kot učenje suhoparnih slovničnih pravil in pomnjenja besed, zato je toliko bolj pomembno, s kom in kako se učite.
Sodoben učni proces zahteva celostno obravnavo slušateljev. Upoštevati in zadovoljiti moramo različne učne tipe: vizualne, avditivne in kinestetične, prav pa nam pridejo tudi dognanja nevroznanosti o delovanju možganov. Učenje mora biti izkustveno, praktično, v središču procesa je učeči, učitelj vse bolj prevzema vlogo facilitatorja. Učni proces mora vsebovati veliko vodenega odkrivanja, učenja na resničnih primerih in igranja vlog – skratka, tečajnike je treba pripraviti na obvladovanje situacij in različnih govornih položajev v njihovem realnem svetu.
Ker je življenjski tempo vse hitrejši, je žal tudi časa vedno manj, zato v jezikovnem centru Mint International House nenehno razmišljamo, kako naučiti več v krajšem času. In našli smo odgovor:
