Zakaj in kako je HR stroka povezovalni člen?
Čas branja 6 minDejstvo, da je HR stroka povezovalni člen v ospredju vseh poslovnih funkcij v podjetju, vemo že dalj časa. Vendar pa se HR večinoma še ni povzdignil v strateško funkcijo tako uspešno, kot se je pred nekaj desetletji to zgodilo s financami. Glavni finančni direktorji so zasedli uprave v osemdesetih. Po raziskavi McKinseya pa glavni izvršni direktorji uvrščajo HR funkcijo šele kot osmo ali deveto med ostalimi funkcijami v podjetju. Kljub temu, da smatrajo upravljanje s človeškim kapitalom kot enega največjih izzivov.
Večinoma se vsi zavedamo, kje so stične točke med strokami oziroma funkcijami v podjetju, le redko pa znamo iz sodelovanja in integracije tudi potegniti konkretne prednosti za uspeh in rezultate. Ne samo, da bi se morale ostale funkcije zavedati, kaj lahko dobijo ob sodelovanju s HR-jem, ampak bi tudi slednji moral biti tisti, ki bi znal ponuditi roko ostalim in premikati stvari v smeri strateških ciljev podjetja. Zato smo pripravili kratek pregled stičnih točk in prosili nekaj slovenskih strokovnjakov iz drugih strok, da predstavijo stične točke. Lahko bi izpostavili še nekaj drugih točk in področij, za jasnost in enostavnost slike smo se osredotočili le na najbolj izpostavljene.
Sogovornik najvišjemu vodstvu
Najvišje vodstvo lahko od odličnega sogovornika v HR-ju dobi veliko več kot zgolj HR strategijo, ki jo pripne kot temelj celotni strategiji podjetja. Vloga HR-ja na najvišjem in najbolj daljnosežnem nivoju v podjetju je logična: iskati in razvijati talente, skrbeti za ključne ljudi in dolgoročno skrbeti za organizacijsko energijo. Konkretneje in dolgoročno pa mora vodja od HR-ja pričakovati:
- predvidevanje izida doseganja ciljev glede na svoje poznavanje ljudi v organizaciji,
- diagnosticiranje problemov, kot je nedoseganje ciljev, kajti na koncu cilje dosegajo ljudje,
- predloge rešitev in aktivnosti za višanje vrednosti, t.j. agilno upravljanje s človeškim kapitalom.
HR mora biti dober in vizionarski sogovornik vodilnemu managementu, ne zgolj pri strategiji, pač pa tudi pri svojih vložkih glede na poznavanje ljudi, klime in kulture, ter predlagatelj hitrih in učinkovitih sprememb, povezanih z ljudmi. V ljudeh se skriva kapital in človeški kapital je za organizacijo pomemben ravno toliko, če ne bolj, kot finančni kapital.
