Vpliv spanja na vodstvene sposobnosti
Čas branja 9 minČe so še pred nekaj desetletji ljudje spali približno osem ur na noč, pa je zdaj normalno, da spijo le še približno šest ur ali celo manj. Poslovneži se pogosto radi pohvalijo s tem, kako malo spanja potrebujejo. Med njimi zelo pogosto zasledimo prepričanje, da je dovolj le štiri ure spanja na noč; vse, kar je več kot to, pa naj bi bila zgolj potrata časa. Pa vendar, ali je res tako?
Izsledki raziskave1 znane družbe za poslovno svetovanje McKinsey, namreč kažejo popolnoma drugačno sliko. V obširni študiji, objavljeni leta 2015, so analizirali 81 organizacij s 189.000 ljudmi po vsem svetu.
Ugotovili so, da imajo vrhunske vodstvene ekipe štiri pomembne značilnosti: sposobnost delovanja z močno usmerjenostjo k rezultatom; sposobnost učinkovitega reševanja problemov; zmožnost iskanja različnih perspektiv; ter sposobnost podpiranja in pomoči drugim ljudem.
Kot poudarja poročilo družbe McKinsey, spanje dokazano vpliva na vse štiri značilnosti dobrih voditeljev. (Slika 1)
(Vir: McKinsey & Company, 2015)
Pomanjkanje spanja dokazano poslabša številne kognitivne sposobnosti in zato slabo vpliva na uspešnost vodstvenih delavcev. Do danes obstaja res veliko znanstvenih dokazov, da pomanjkanje spanja poslabša umske sposobnosti, zavira ustvarjalnost in procese reševanja težav ter zmanjšuje nadzor nad našimi čustvenimi odzivi.
Strokovnjaki in zdravstvene organizacije svetujejo, da odrasel človek potrebuje od sedem do devet ur spanja na noč. Ljudje, ki premalo spijo, so bolj razdražljivi, manj občutljivi za potrebe drugih ljudi in se bolj impulzivno odločajo. Vse to lahko pri vodstvenih delavcih povzroči napačne odločitve ter s tem škodi tudi finančni uspešnosti podjetja.
Sposobnost delovanja z močno usmerjenostjo k rezultatom
Kot kaže prej navedena študija, je za odlično vodenje zelo pomembno, da voditelj ohranja fokus na pomembne reči in ignorira motnje. Hkrati pa mora imeti sposobnost, da navkljub fokusu še vedno vidi tudi širšo sliko.
Številne raziskave kažejo, da pomanjkanje spanja močno zmanjša sposobnost selektivnega usmerjanja pozornosti, fokusa in koncentracije.
Po 17-19 urah neprestane budnosti upadejo kognitivne sposobnosti do te mere, da človek deluje s podobno omejenimi sposobnostmi kot nekdo, ki ima v krvi 0,5 promila alkohola. Po približno 20. urah neprekinjene budnosti pa se kognitivne in motorične sposobnosti poslabšajo že do te mere, da človek deluje kot nekdo, ki ima v krvi 1 promil alkohola!2
Če človek ne spi dovolj, to povzroči popolnoma merljiv upad številnih zmožnosti. Metaanaliza 19 obširnih raziskav o učinkih pomanjkanja spanja je pokazala, da so osebe, ki so premalo spale, povprečno delovale tako slabo kot 9 % oseb z najslabšimi rezultati v skupini, ki je dovolj spala.3
Schnyer s sodelavci je ugotovil, da kratkotrajno pomanjkanje spanja (24-urna budnost) sicer le malenkostno poslabša sposobnost preprostega odločanja. (Slika 2) A pri nalogah, ki so zahtevale bolj kompleksno odločanje, je bilo po 24-urni budnosti zmanjšanje sposobnosti odločanja že zelo veliko. V isti raziskavi je slikanje možganov (fMRI) pokazalo, da se je po 24-urah neprekinjene budnosti zmanjšala dejavnost možganskih področij, odgovornih za specifična opravila kompleksnega odločanja.4
