Uspešnost vodenja slovenskih vodij v času epidemije
Čas branja 7 minV Sloveniji je Vlada RS na podlagi 7. člena zakona o nalezljivih boleznih, zaradi naraščanja števila okužb s COVID-19, razglasila epidemijo 12. marca 2020. S tem je Slovenija sprejela ukrepe zaprtja varstveno-izobraževalnih ustanov, umirjanja javnega življenja in dela na daljavo, in sicer dela od doma. Moderna komunikacijska tehnologija je številnim zaposlenim omogočila, da dela niso prekinili, ampak so ga lahko nadaljevali od doma.
Hkrati je situacija vodilne v podjetju prisilila, da so kar se da hitro vzpostavili nov sistem in svoje zaposlene začeli voditi na daljavo. Kako učinkovito so se vodje soočili z vodenjem na daljavo v času epidemije, smo spremljali v vseslovenski raziskavi.
Delo na daljavo
Raziskovanje dela na daljavo se je okrepilo po letu 1990 s popularizacijo virtualnih komunikacijskih možnosti, kot je elektronska pošta, video in/ali avdio konference in druge internetne komunikacijske oblike.
Navadno je proces dela na daljavo povezan s strukturo delovne organizacije, ki takšno delo omogoča in se v običajnih razmerah vpeljuje načrtno, skupaj s spremenjenimi delovnimi procesi in organizacijsko klimo, ki podpira takšen način dela. Zaradi moderne komunikacijske tehnologije je bilo v kriznih razmerah, povezanih z epidemijo, v več slovenskih organizacijah možno na hitro vpeljati delo na daljavo. Ker krizne razmere postavljajo pod vprašanje sposobnost preživetja podjetij in v posameznikih prevladuje dvom ter negotovost, je v takšnih razmerah nedvoumno, da zaposleni pričakujejo navodila s strani vodstva in svojih nadrejenih1. Veliko raziskav, ki se ukvarjajo s krizo, se osredotoča ravno na odziv vodij na krizno situacijo.
Vodenje na daljavo
Vodenje na daljavo predstavlja že v normalnih razmerah enega od pomembnih izzivov dela na daljavo. Pomanjkanje osebnih stikov pri zaposlenih na različnih lokacijah lahko povzroča težave pri spremljanju uspešnosti izvajanja delovnih nalog, koordinaciji tima, vzpostavljanju in vzdrževanju zaupanja ter reševanju konfliktov. Raziskovalci se strinjajo, da je vodenje na daljavo bolj zahtevno od tradicionalnega vodenje z osebnimi stiki2,3,4. Učinkovitost vodenja predstavlja osrednjo vlogo za uspešnost delovanja virtualnega tima2,5. V svojih raziskavah se raziskovalci vodenja na daljavo večinoma osredotočajo na dve področji: vedenje in osebnostne lastnosti vodje6.
Slovenska raziskava vodenja na daljavo v času epidemije COVID-19
V času epidemije smo se v raziskavi usmerili na učinkovitost vodenja na daljavo, ki je bilo v času kriznih okoliščin vzpostavljeno na hitro. Izhajali smo iz modela samoučinkovitosti vodenja, ki meri samozaznavo s strani vodij. Ker nas je zanimalo tudi, kako učinkovitost vodenja zaznavajo zaposleni, smo model samozaznave priredili v model zaznave. V empirični študiji, ki je potekala od 12. aprila do 2. maja 2020, je sodelovalo 908 posameznikov - 382 vodij (58 % moških, 42 % žensk) in 526 zaposlenih (62 % moških, 38 % žensk), ki so v času epidemije nadaljevali delo od doma.
