Prijazne kulture so naše poslanstvo
Čas branja 10 minŠe nikoli v zgodovini poklica upravljanja ljudi nismo bili postavljeni pred toliko izzivov naenkrat. V duhu časa in v pričakovanju drugačne prihodnosti dela je eden prvih vsekakor temeljito redefiniranje tega, kaj naš poklic sploh je, kakšna znanja in spretnosti potrebujemo in kako se bomo v organizacijah pozicionirali, da bomo lahko uspešno uresničevali svoje poslanstvo - soustvarjati ljudem prijazne kulture.
Čeprav je za nami že skoraj dve leti pandemičnega obdobja in vsaj desetletje govora o tem, da obstoječe stanje organizacijskih kultur ni dolgoročno vzdržno in ljudem ali družbi prijazno, je dejstvo, da se stanje na področju ustvarjanja pozitivnih in v ljudi usmerjenih kultur izboljšuje žal le s polžjo hitrostjo.
Po podatkih Gallupa, ki jih najdemo v njihovem zadnjem poročilu1, zavzetost zaposlenih v zadnjem desetletju na globalni ravni sicer vsako leto naraste, vendar le za kak odstotek ali dva. Vseeno pa je ta odstotek še vedno izjemno nizek. Tako je pred pandemičnim obdobjem (v letu 2019) znašal samo 22 % in v prvem letu pandemije (2020) ponovno upadel na borih 20 %. Podatki poročila kažejo, da Slovenija s 16 % še vedno precej zaostaja za globalnim in regionalnim povprečjem (21 %).
V letu 2020 so se med ljudmi rekordno povišale stopnje negativnih čustev, kot so zaskrbljenost, jeza, žalost ter občutek stresa. Razumljivo. Posledično se kar 7 od 10 zaposlenih na dnevni ravni bori z negativnimi občutki in trpi. Če vzamemo v obzir še dejstvo, da ljudje povprečno na delovnem mestu preživijo dobro tretjino svojega aktivnega odraslega življenja, je jasno, da k tem poraznim rezultatom bistveno prispevamo s toksičnimi delovnimi okolji. Zato je skrajni čas, da vsi tisti, ki v organizacijah skrbimo za ljudi, v le teh dobimo ustrezen položaj. Takšnega, ki nam bo omogočal, da postavimo odlično zaposlitveno izkušnjo in vseživljenjsko srečo ljudi na prvo mesto ter začnemo soustvarjati pozitivne organizacijske kulture. S čimer pa tudi ključno prispevamo k temu, da imamo ne samo bolj zadovoljnih, zavzetih in srečnih zaposlenih, ki so tudi bolj inovativni in boljši ekipni igralci, ampak tudi k temu, da k nam ljudje raje prihajajo in pri nas ostajajo dlje časa. Že samo to rešuje precejšnjo mero izzivov, s katerimi se organizacije danes soočajo in se bodo v prihodnje še bolj. Veliko pa prispeva tudi k temu, da so te kot dejansko dober delodajalec, tudi precej bolj konkurenčne in uspešnejše v svojem poslu ter kot skupnosti bolj odporne in odbojne na krizne razmere. Ne nazadnje pa tudi najbolj družbeno odgovorne, saj razumejo, da se družbena odgovornost v resnici začne prav »doma« in ne z dobrim PR-jem ali dolgim sponzorskim seznamom, objavljenim na spletni strani.
Že vrsto let se vztrajno odmikamo od preživelega pravila, da živimo za to, da delamo. Eni hitreje, drugi počasneje.
Postanimo strateški partner
Če se za trenutek zazremo v zgodovino, nas ta uči, da gre vse, kar poznamo, skozi spremembe in s tem doživlja nenehno evolucijo. Nič drugače ni z družbo, organizacijami in s poklici s področja upravljanja ljudi in organizacijskih kultur. Že vrsto let se vztrajno odmikamo od preživelega pravila, da živimo za to, da delamo. Eni hitreje, drugi počasneje. Lahko bi se reklo, da tisti posamezniki, ki dobrobit ljudi čutijo kot poklic in poslanstvo, v evolucijskem smislu prehitevajo svoje organizacije. Enako velja za v tem smislu napredne organizacije, ki po levi prehitevajo tiste številčnejše, a bolj počasne. Tako je tudi prav, saj prav to sproža spremembe in daje podlago za ustrezno pozicioniranje v nekem delovnem okolju.
Gledano skozi podatke raziskav se v pretežni meri vsa področja poklica upravljanja z ljudmi na lestvici »pomembnosti« v organizacijah načeloma ne uvrščajo v t.i. top management. Sodobni trendi razvoja in rasti delovnih okolij pa narekujejo, da se tudi in predvsem ti poklici uvrstijo na najvišjo, strateško organizacijsko raven. Seveda je z vidika strateškega menedžmenta in menedžmenta organizacijske kulture v najširšem pomenu to edino smiselno. Logičen korak, če želimo iskreno prakticirati »People-first« kulturo, kjer so zaposleni tudi pred lastniki in strankami. Zakaj? S takšno odločitvijo namreč gre z roko v roki kar nekaj dejstev.
