Pomeni miselne naravnanosti vodij za uspeh
Čas branja 14 minZ razvojem ter krepitvijo razvojne miselnosti lahko vodja svoj tim vodi do uspeha. Najtežji del je implementirati koncept razvojne miselnosti v prakso in realnost. Pomembno je zavedanje, da razvojna miselnost ni moda, ampak je smiselni pristop, ki vpliva na sposobnost vodje, da bolje sodeluje z drugimi, uspešneje krmari med spremembami in učinkoviteje opravlja svoje vodstvene naloge.
Proaktivno, pozitivno odzivanje na spremembe ter rast in vseživljenjsko učenje so skrivnosti uspešnih ljudi. Namesto potrebe po dokazovanju lastnih sposobnosti posvečajo več pozornosti svojemu razvoju, hkrati pa verjamejo, da padci predstavljajo priložnosti za novo učenje in izziv. Čeprav podjetja veliko vlagajo v različne programe razvoja kompetenc vodij, so raziskave pokazale, da naložbe v te programe niso bistveno izboljšale učinkovitosti vodenja oziroma v kar 70 % niso bili učinkoviti.1 Kaj je vzrok temu, kaj povzroča, da se vodje srečujejo s podobnimi situacijami, a si jih razlagajo zelo različno in se tudi nanje različno odzovejo?
Temelj učinkovitega vodenja je enako miselnost vodij
Vzemimo primer odziva dveh različnih vodij, ki se srečata z enako situacijo (npr. nestrinjanje podrejenega). Prvi vodja lahko situacijo vidi kot grožnjo, ki ovira njegovo avtoriteto; drugi pa kot priložnost za učenje in nadaljnji razvoj. Miselnost so miselne leče oz. kognitivne sheme, ki narekujejo, kako vidimo in razlagamo svoj svet. Vpliva na to, kako razmišljamo, čutimo in se obnašamo v dani situaciji. V nevrolingvističnem programiranju temu pravimo zemljevid, kakšen pa je lasten posamezniku, je odvisno od njegovih filtrov – prepričanj, vrednot, izkušenj.
Drugače rečeno, miselnost je vodilni filter, saj vodje vsak dan bombardira na tisoče, če ne celo milijone dražljajev, njihova miselnost pa te dražljaje, ali informacije filtrira, kar vodi do njihovega razmišljanja in sklepanja, učenja in vedenja, katere informacije vzamejo in uporabijo, da bi razumeli situacije in se z njimi soočili. Preprosto, miselnost vodi tisto, kar vodje počnejo in zakaj.
Miselnost vodij vpliva na to, kako vodje sodelujejo z drugimi, kako uspešneje krmarijo spremembe in kako učinkovito opravljajo svoje vodstvene naloge. Osredotočanje na miselnost je lahko ključnega pomena za učinkovit razvoj vodij in njihovega vodenja iz vsaj treh razlogov:
- Miselnost ima dve glavni nalogi pri delovanju vodje. Prvič, ker naši čuti v naše možgane pošljejo več informacij, kot jih lahko obdelamo, ima naša miselnost vlogo filtriranja izbranih informacij. Drugič, naša miselnost nato te informacije razlaga na edinstven način. Ti dve vlogi oz. funkciji miselnosti pojasnjujeta, zakaj se dve različni vodji lahko srečata z enako situacijo, a se nanjo odzoveta različno.
- Miselnost je temelj in narekuje, kako vodja komunicira z drugim, kako sprejema odločitve in kakšni so njegovi stili vodenja.
- Ko se osredotočamo na miselnost, nismo osredotočeni le na dejanja voditeljev, temveč se osredotočamo nanje kot posameznike.
Kako se oblikujejo miselnosti?
Carol Dweck, profesorica psihologije na univerzi Stanford, je zasnovala teorijo, ki pravi, da način, kako vidimo svoje talente in sposobnosti v veliki meri določa, kako se bodo ti razvijali. Več kot štiri desetletja je preučevala temelje uspeha in dosežkov. Dweck3 je posameznike v svoji teoriji razdelila na dve skupini z dvema glavnima načinoma razmišljanja oziroma dveh različnih miselnosti, ki bistveno vplivata na to, kako se vedemo in ne nazadnje, kako uspešni smo pri doseganju svojih ciljev. Razdelila je posameznike s prožno ali razvojno miselnostjo in posameznike s togo ali fiksno miselnostjo. Obe miselnosti se bistveno razlikujeta v načinih premagovanja ovir, sprejemanja kritik in zaznavanja izzivov.
Vodje z razvojno miselnostjo so mentalno bolj pripravljeni sprejemati izzive, izkoriščajo povratne informacije, sprejemajo najučinkovitejše strategije reševanja problemov, podrejenim dajejo povratne informacije o razvoju ter si vztrajno prizadevajo doseči cilje.
Carol Dweck je ugotovila, da se ljudje z razvojno miselnostjo strinjajo s prepričanjem, da se posamezniki lahko spremenijo z učenjem in razvojem, če vztrajajo, vadijo in se dovolj trudijo.2 Posamezniki, ki imajo ta pogled, si zadajo cilje za povečanje svojih zmogljivosti tako, da iščejo izzive in so odporni na neuspehe v delovanju. Po drugi strani pa posamezniki s fiksno miselnostjo ne verjamejo, da se ljudje lahko spremenijo, zato se osredotočajo na poudarjanje svojih prirojenih in pridobljenih sposobnosti in kompetenc, hkrati pa se izogibajo izzivom, ki se lahko slabo odražajo na njihovih sposobnostih ali inteligentnosti oziroma, ki lahko ogrozijo njihovo samopodobo.2 V desetletjih raziskav je bilo ugotovljeno, da so vodje z razvojno miselnostjo mentalno bolj pripravljeni sprejemati izzive, izkoriščajo povratne informacije, sprejemajo najučinkovitejše strategije reševanja problemov, podrejenim dajejo povratne informacije o razvoju ter si vztrajno prizadevajo doseči cilje. Vodje z razvojno miselnostjo bodo bolj verjetno aktivno sodelovali pri učenju novih veščin in sposobnosti, ker verjamejo, da se ljudje lahko sčasoma spremenijo in so posledično bolj vztrajni pri vlaganju truda, potrebnega za izboljšanje.
Vodje s fiksno miselnostjo pa se izogibajo izzivom prav tako pa ne verjamejo, da bosta trud in vztrajnost naredila razliko. Tudi pri definiranju problema se bodo vodje s fiksno miselnostjo pogosto bolj osredotočali na druge, kot pa na dejanski problem. Posamezniki s fiksno miselnostjo bodo verjetno doživljali več neprijetnih čustev, kot so strah (npr. pred neuspehom, spremembami), jeza (npr. obtoževanje drugih) in sram (npr. da so slabši od drugih, da ne zmorejo sami). Vodje z razvojno miselnostjo po drugi strani verjamejo, da so vodje narejeni in ne rojeni, medtem ko vodje s fiksno miselnostjo verjamejo nasprotno, da se vodje rodijo, ne naredijo.
Vodje z razvojno miselnostjo bodo bolj verjetno sprejeli zahtevne naloge, kar je eden najučinkovitejših pristopov za razvoj kompetenc vodenja, ki so na voljo v organizacijah.4 Cenijo zahtevne naloge in jih razumejo kot priložnost za učenje, rast in preizkušanje novih načinov dela.
Tudi nevroznanost podpira razvojno miselnost
Nevroznanost je v zadnjem stoletju dosegla ogromen napredek. Z boljšim poznavanjem delovanja človeških možganov so znanstveniki že ovrgli kar nekaj mitov, ki so veljali dolga desetletja in vplivali tudi na oblikovanje fiksne miselnosti: da ljudje uporabljamo samo 10 % svojih možganov, da je vse, kar je pomembno, naučeno do tretjega leta starosti ali da za učenje obstajajo kritična obdobja. Če povzamemo, kar izhaja iz teh treh trditev: naše možganske kapacitete so omejeno uporabne, kar smo zamudili v prvih treh letih in kasnejših obdobjih, ki so pomembna za učenje, je nepovratno izgubljeno.
