Pomembnost komunikacije v praksi
Čas branja 11 minNi redkost, da se vodje pogosto usmerjajo le v stroko na svojem področju, zanemarjajo pa na tej funkciji vsaj enako pomembne mehkejše prvine, od katerih je odvisno, kako učinkovito in uspešno bo njihov tim deloval.
Izmenjava informacij velja za pomemben člen organizacijske učinkovitosti in uspešnosti.1 Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije je izmenjavo informacij na različnih ravneh in z različnimi udeleženci olajšal. Še preden organizacija ali njeni člani začnejo komunicirati z zunanjim okoljem (strankami, odjemalci idr.), morajo ustrezno komunicirati s preostalimi člani organizacije, saj bodo le tako lahko zagotovili tisto, kar želijo ponuditi zunanjemu okolju (storitve, proizvodi).2 Pogost vir izzivov v delovnem okolju je ravno to, da na komunikacijskem področju ni vse tako kot (morda celo vemo, da) bi moralo biti. Mogoče bi bil poseben izziv v prihodnje najti način, ki bo vodjam, zaverovanim le v stroko, čim bolj konkretno, lahko tudi matematično, pokazal, kako lahko neustrezna kompetentnost na komunikacijskem področju škodi delavcu, vodji, celotnemu timu ter na koncu tudi kakovosti in količini opravljenega dela. Izzivi na relaciji sodelavec-sodelavec ali vodja-sodelavec ter ugotovitve izstopnih pogovorov z delavci, ki se odločijo za odhod iz podjetja, namreč kažejo, da je vir težav pogosto ravno neustrezna komunikacija. Na različnih relacijah.
Pomen komunikacije v delovnem okolju
O pomenu komunikacije v organizaciji govori dejstvo, da vpliva na njene najbolj vitalne dele, od razvoja produktov in storitev, njihove prodaje, odzivanja na potrebe strank in odjemalcev ter zaposlenih in lastnikov, koordiniranja zaposlenih do obvladovanja vseh notranjih interakcij.2 Vse interakcije, ki se vzpostavijo med zaposlenimi na različnih ravneh, so odvisne od komuniciranja in se posledično kažejo v kakovosti sodelovanja in delovnih odnosov.
Če se omejimo zgolj na komunikacijo znotraj organizacije, mora ta odgovoriti na poizvedovanja zaposlenih in nadrejenih.3 Vodje s komuniciranjem vplivajo na sodelavce, zato svojih funkcij brez (ustreznega) komuniciranja ne morejo kakovostno izvajati.4 Komunikacija sooblikuje vzdušje v organizaciji in zaupanje med udeleženci na različnih ravneh. Ustrezna komunikacija zmanjšuje negotovost ter posledično zagotavlja ustrezne povratne informacije, vpliva na motivacijo zaposlenih, njihovo zavzetost in sodelovanje.3 Posledično komunikacija sooblikuje tudi delovno zavzetost zaposlenih, zato jo posredno ali neposredno vključuje več pripomočkov za merjenje delovne zavzetosti zaposlenih.5,6,7
Raziskava izvedena s pomočjo vprašalnika o delovni zavzetosti in motivaciji zaposlenih7 med zaposlenimi v Sloveniji je pokazala povezanost komunikacije v delovnem okolju s kakovostjo sodelovanja, samostojnostjo pri delu, z jasnostjo pričakovanj glede dela ter počutjem zaposlenega v delovnem okolju. Ne le, da se je delavec v okolju, v katerem je bila komunikacija boljša tudi bolje počutil, bolje ocenjena komunikacija v delovnem okolju je bila povezana tudi z nekaterimi ključnimi dejavniki kakovosti opravljenega dela. Boljša kot je bila komunikacija, boljše je bilo sodelovanje v delovnem okolju, bolj je zaposleni razumel, kaj se od njega pričakuje in bolj je bil pri svojem delu samostojen. Zelo podobna je povezanost s posameznimi vidiki komuniciranja vodje (koliko je vodja odziven za predloge zaposlenih ter ali pohvali dobro opravljeno delo). Strinjati se moramo, da mora biti cilj vsake organizacije in vodij, da zaposleni delo opravljajo samostojno, da je sodelovanje v delovnem okolju na kar se da visoki ravni ter da je delo opravljeno vsebinsko in kakovostno na pričakovani ravni. Pogoj za to so med drugim tudi dobra komunikacija, jasna pričakovanja in ustrezne povratne informacije.
