Obvezna razkritja s kadrovskega področja v okviru ESG poročanja
Čas branja 12 minV zadnjih letih se je tudi v poslovnem svetu uveljavil izraz trajnost. Podjetja ga pogosto povezujejo s t.i. »zelenim« in izpostavljajo predvsem okoljski vidik trajnost. Vendar pa trajnost poleg okolijskih vprašanj vključuje tudi nič manj pomemben socialni ali družbeni vidik ter upravljalski vidik.
Brez ljudi in zaposlenih trajnostni razvoj podjetij namreč ne bo mogoč.
Za zdaj je koncept trajnosti predvsem prostovoljna odločitev podjetij, da v upravljanje vključujejo skrb za družbo in okolje. Ker postajata trajnostno poslovanje in družbe odgovornost vedno bolj pomembna tako za investitorje, deležnike, banke, kreditne institucije, potrošnike in zaposlene, postaja trajnost vedno bolj pomemben dejavnik pri upravljanju podjetij. K temu dodatno prispeva Evropska unija, ki si prizadeva za uresničitev cilja vzpostavitve gospodarstva, ki bo delovalo v korist ljudi in zagotavljalo stabilnost, delovna mesta, rast ter trajnostne naložbe.1 S sprejemom nove direktive glede poročanja podjetij o trajnosti se razširja obseg podjetij, ki bodo zavezana poročati tudi o trajnostnih vplivih. Zaradi dobavnih verig in poslovnega sodelovanja z zavezanci pa bo razkritje trajnostnih vplivov potrebno tudi v podjetjih, ki sicer niso vključena v novo direktivo.
Podjetja bodo morala razkriti, koliko »delavcev« v širšem, s katerimi niso sklenili pogodbe o zaposlitvi, je v razmerju z njimi in kakšno delo opravljajo.
Direktiva povečuje pomen trajnostnega poročanja in ga približuje standardom za finančno poročanje. Z obveznim poročanjem in določitvijo skupnih standardov poročanja na ravni Evropske unije se zagotavlja transparentnost zanesljivih, primerljivih in relevantnih informacij o trajnostnih tveganjih, priložnostih in učinkih2 ter vzpostavlja orodje, s katerim se bodo lahko podjetja ustrezno odzvala na trajnostna tveganja in priložnosti ter izboljšala svoje poslovanje, dostop do finančnega kapitala in ugled. Zdaj je čas, da podjetja uvedejo mehanizme, s katerimi izboljšajo področja, o katerih bodo v prihodnjih letih poročala, in si s tem zagotovijo večjo konkurenčnost in boljše poslovne rezultate.
Pomembno je, da podjetja v ESG poročanju ne vidijo zgolj administrativnega bremena, temveč uporabno orodje, ki jim bo omogočilo trajnostni razvoj za boljšo prihodnost.
Ta prispevek na kratko pojasnjuje ključne vidike nove direktive in osnutka obveznih standardov poročanja, pri čemer se osredotoča na socialni vidik trajnosti, zlasti na obvezna razkritja s kadrovskega področja, saj bo na tem področju povečana vloga HRM strokovnjakov v podjetjih (tako pri zbiranju podatkov kot pri določanju ciljev in ukrepov za izboljšanje rezultatov).
ESG poročanje3
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti4 (imenovana tudi CSRD – Corporate Sustainability Reporting Directive) je začela veljati 5. januarja 2023, države članice pa jo bodo morale implementirati v 18. mesecih od njene uveljavitve. S sprejetjem in implementacijo te direktive se bo povečala transparentnost glede trajnostnih vplivov, kar bo izboljšalo informiranost lastnikov, vlagateljev, posojilodajalcev, zavarovalnic, poslovnih partnerjev, sindikatov, predstavnikov delavcev, potrošnikov, nevladnih organizacij, civilne družbe in drugih subjektov.
Zbiranje in razkritje podatkov, vezanih na diskriminacijo, zagotavljanje enakih možnosti in raznolikost, bo omogočilo, da podjetja ugotovijo tveganja in si določijo cilje za njihovo zmanjšanje.
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnosti oz. t.i. »ESG poročanja« predstavlja nadgradnjo zavez iz Direktive o nefinančnem poročanju5 (imenovana tudi NFRD). Nova direktiva povečuje krog zavezancev in uveljavlja podrobnejše zahteve za poročanje. Po NFRD je bilo v EU približno 11.700 podjetij zavezanih k poročanju, po CSRD pa bo k poročanju zavezanih več kot 50.000 podjetij v EU.6
