Ne digitalizacija, ogrožata nas pomanjkanje in apatičnost kadrov
Čas branja 9 minV Sloveniji smo z nacionalnim projektom Zlata nit že deseto leto zapored izmerili kakovost odnosov med podjetjem in zaposlenimi. Raziskava pokaže napredek v razvoju zaposlenih in organizacij ter obenem razkriva pereč problem: sistematičen upad osebne rasti in razvoja zaposlenih, starejših od 41 let. Ugotovitve, v kombinaciji s pomanjkanjem ustreznih talentov zaradi tehnoloških in demografskih trendov ter uvrstitvijo Slovenije skoraj na rep Evrope (23. mesto od 28 držav) po indeksu aktivnega staranja iz leta 2015, kličejo k ukrepanju.
Raziskava Zlata nit že deseto zaporedno leto spoznava slovenska podjetja, 347 je različnih podjetij, ki so si v tem času izmerila kakovost odnosov. Zbranih je bilo 73.537 rešenih anket, v povprečju več kot 7.000 odgovorov vsako leto. Stopnja odzivnosti je vsako leto višja od 70 odstotkov. Vse to so podatki, ki Zlato nit postavljajo za eno največjih tovrstnih raziskav v tem delu Evrope in prvo v svetovnem merilu, ki meri kakovost odnosov med podjetjem in zaposlenimi.
Zakaj prav merjenje kakovosti odnosov? V okolju, kjer dodano vrednost porajata ustvarjalnost in inovativnost, organiziranost ne temelji več na funkcijah in procesih, temveč na odnosih. »Pri prehodu iz faze učečih v misleča okolja prestopamo iz upravljanja operativnih procesov v upravljanje mislečih; ključni poudarek ni več na sosledju korakov, temveč v ustvarjanju okolja in pravil igre za zagotavljanje prostega pretoka misli, idej, pobud, inovacij,« preobrazbo vodenja in vzpostavljanja nove vrste odnosov v svoji knjigi Ritmi poslovne evolucije razlaga mag. Violeta Bulc, avtorica modela evolucije poslovnih sistemov.
Če je bilo pri upravljanju procesov učenja še moč vizualizirati vsebino procesa, ga popisati in zrisati na papir, je pri koordinaciji timov in ekosistemov način nastajanja kreativne misli neviden. Na vodilno mesto uspešnih podjetij stopa participativni način delovanja, značilen za učeča se in inovativna okolja. Prav zato je razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na kakovost odnosov in sodelovanje v sodobnih poslovnih okoljih tako velikega pomena in je kakovost odnosov smiselno spremljati in upravljati. Vprašalnik Zlata nit, namenjen zaposlenim, obsega 45 vprašanj, urejenih v sedem tematskih sklopov, ki zajemajo: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vlogo in kakovost dela posameznika v podjetju, značilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, podjetnost in inovativnost, kakovost delovnega okolja, osebno rast in razvoj ter čustveno pripadnost zaposlenih.
V desetih letih viden napredek in vpliv na poslovno uspešnost
Ocene odnosa med podjetji in zaposlenimi se, z manjšimi nihanji, izboljšujejo vse od leta 2007. Zaposlenim je jasno, kaj se od njih pričakuje pri delu, in ocenjujejo, da imajo za doseganje ciljev ustrezna sredstva. Razveseljivo je tudi, da se po zadnjem merjenju med najbolje ocenjene trditve uvršča tudi trditev »V podjetju se počutim varno/-ega.«, kar verjetno kaže na izboljšane razmere na trgu. Ljudi je manj strah kot v časih krize, da bi izgubili službo.
Visokokakovosten odnos dokazano vpliva tudi na poslovno uspešnost. Modeli, oblikovani na podlagi podatkov iz raziskave Zlata nit, razkrivajo, da je visoka kakovost odnosov povezana z višjo dobičkonosnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Najnovejša raziskava dr. Matevža Raškovića z Ekonomske fakultete in Roka Koželja iz Gea Collega pokaže, da podjetja z nadpovprečnimi rezultati strastne predanosti zaposlenih (affective commitment) dosegajo 53 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega. Že iz preteklih raziskav je znana povezava med kakovostjo temeljnega odnosa in dobičkonosnostjo: podjetja z višjo kakovostjo odnosov dosegajo tudi do dvakrat višjo dobičkonosnost.
