Duhovnost na delovnem mestu
Čas branja 7 minKljub tehnološkemu napredku in z njim povezano evolucijo dela potreba po duhovnem razvoju in rasti zaposlenih v blagor njih samih in organizacije, katere del so, marsikje še ni pripoznana. Zaposleni še vedno ne morejo svobodno udejanjati svoje duhovne naravnanosti, se poistovetiti z namero dela, ki ga opravljajo, in soustvarjati skupnosti v okviru organizacije. Udejanjanje duhovnosti na delovnem mestu je ključno »orodje« za razvoj duhovno inteligentnih organizacij, ki vodijo v bolj svetlo prihodnost človeštva.
Pojem duhovnost na delovnem mestu težko opredelimo zaradi abstraktne narave duhovnosti.1 Obstaja več kot 70 definicij pojma duhovnosti na delovnem mestu, vendar določene splošno sprejete razlage še ni.2
Izražanje duhovnosti na delovnem mestu
Duhovnost na delovnem mestu se sicer izraža na različne načine, toda predvsem na dveh ravneh: osebni in organizacijski. Osebna raven vključuje duhovno naravnane posameznike, ki jih pred zaposlitvijo zanima skladnost delovnega mesta z njihovim duhovnim življenjem in smislom dela, ki naj bi ga opravljali. Na organizacijski ravni se duhovnost na delovnem mestu odraža skozi usklajenost z vrednotami in poslanstvom organizacije ter s pripadnostjo skupnosti. Z vidika organizacije je duhovnost na delovnem mestu spodbujana predvsem z namenom povečanja produktivnosti.3,4 Omenjena vidika duhovnosti na delovnem mestu, ne gre strogo ločevati, ker sta v razsežnosti duhovnosti združeni obe ravni omenjene zasnove. Vključitev obeh ravni se kaže skozi smiselnost dela, medsebojno povezanost in skupnost na delovnem mestu, preseganje jaza, notranje osebno zadovoljstvo zaradi dela, usklajenost z vrednotami organizacije, zavezanost organizaciji, samozavest zaposlenih …4,5
Smiselnost
Današnjim zaposlenim je glede na količino časa, ki ga preživijo v službi ali za službo, pomembno videti smisel in namen dela ter s pomočjo dela izpolnjevati samega sebe. Smiselnost ciljev dela, ki ga opravljamo in namen dela povezujemo z lastnimi ideali in standardi. Prav tako opravljanje dela, v katerem ne vidimo smisla, vodi do dolgočasenja zaposlenih in posledično k »eksistencialni krizi« ter k ločenosti in odtujenosti od samega sebe. Vse to se odraža v slabi produktivnosti in frustraciji zaposlenih.6 (Zakaj delam to, kar delam?, Kaj je smisel dela, ki ga opravljam?, Kam me to delo vodi?) To so vprašanja iskanja smisla v delu, ki ga opravljamo in hkrati lahko razlog za zamenjavo službe.6 Z močno organizacijsko kulturo, ki temelji na globljih vrednotah, prepričanjih in normah ter metamotivacijo lahko organizacija zadovolji potrebo zaposlenih po transcendenci in osebni izpolnitvi, holistični rasti ter osebnem zadovoljstvu. Da bi dosegli presežek na delovnem mestu, je treba sprejeti delo, ki ga opravljamo, kot delo, ki nas osvobaja in je na neki način pomembnejše od nas samih.4 Zadovoljstvo, ki nam ga prinaša delo, je v veliki meri odraz udejanjanja smisla življenja, zadovoljstva z življenjem in kot tako manifestacija duhovnosti.7 Holistična rast in razvoj pomenita koherenco in celosten razvoj. V celotnem procesu holistične rasti in razvoja gre za aktiviranje človekovega potenciala in za pozitivno naravnanost ter pozitiven odnos s svetom. Organizacije naj bi zagotavljale možnosti za celostno rast in razvoj zaposlenih.4 Ključna dejavnika duhovnosti, ki imata vitalno vlogo v življenju slehernega človeka in ki med drugim omogočata razvoj sočutja, odpuščanja, osvoboditve, sprejemanja zmotljivosti organizacije ali posameznika, sta medsebojna povezanost in skupnost na delovnem mestu.8 Udejanjata se skozi skupno vizijo in vrednote, opolnomočenje vseh članov skupnosti, skupno odgovornost, strategijo duhovne, intelektualne in čustvene rasti članov skupnosti, vzpostavitev prijateljskega delovnega okolja.9
