Dobro duševno in fizično počutje je odgovornost vseh
Čas branja 6 minPrizadevanje in spodbujanje dobrih navad ter skrbi zase koristi najprej posamezniku, potem delodajalcu, seveda pa se to odraža tudi širše v družbi.
Fizično in duševno zdravstveno stanje najpogosteje izhaja iz načina življenja. Način življenja pa se vedno oblikuje v okolju, v katerem živimo. Večina nas velik del dneva preživi na delovnem mestu. Zato je delovno mesto, mesto, kjer v največji meri dosegamo pozitivna oziroma negativna počutja, ki nato vplivajo na naše zdravje. Težnja vsakega delovnega okolja so zagotovo zdravi zaposleni, ki so vitalni in pozitivno naravnani. V takih sredinah najpogosteje pride do predlogov za inovacije, izboljšave delovnih procesov in boljših poslovnih rezultatov.
V večini delovnih okolij se želijo dosegati vedno boljši rezultati, proizvesti več in več, prehitro pa se pozabi na vzdržnost takih zahtev in na posledice, ki sledijo. Če k temu dodamo še nestabilnost, ki je danes prisotna v širši družbi, se hitro zgodi, da se ravnovesje med življenjskimi področji, ki so bistvena za naše zdravje in razvoj, kot tudi občutek varnosti ter zadovoljstva, porušijo.
Najbolj razširjena opredelitev celostnega zdravja je definicija Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki meni, da je zdravje stanje popolnega fizičnega, duševnega in socialnega počutja in ne zgolj odsotnost bolezni ali oslabelosti. Če bolj podrobno pogledamo še opredelitev, ki jo WHO nameni duševnemu zdravju, pa je to stanje dobrega počutja, v katerem lahko vsak posameznik uresniči svoj potencial, zna obvladovati različne življenjske stresne situacije, deluje učinkovito in prispeva k svoji skupnosti.
Zaposleni predstavljajo motor delovnega okolja. In bitka na trgu dela za ustrezni kader je velika. Dejavnik, kot je iskrena skrb za dobro psiho-fizično počutje zaposlenih je vrednota. Danes pa tudi vse bolj ključni dejavnik pri pridobivanju in zadrževanju ustreznega kadra. Delovna okolja, ki jih ustvarjamo, naj tako ne bodo le moderna in všečna na pogled. Pomembno je, da izražajo iskreno skrb za zaposlenega. To zaposleni cenijo in postajajo svojemu okolju vse bolj pripadni in zvesti.
V slogi je moč
Idealno je, da delodajalci in zaposleni skupaj iščejo rešitve, ki zaposlenim omogočajo produktivno delovanje in ohranjanje dobrega fizičnega in duševnega počutja, ne glede na njihov položaj v delovnem okolju. Kultura, ki temelji na prevzemanju odgovornosti vseh za svoje zdravje in počutje, je skupen cilj. Delodajalci in zaposleni imajo tako skupno odgovornost za dobro počutje vseh. Zaposleni skrbijo zase, tako da se odločajo in ravnajo na način, ki podpira njihovo psihofizično počutje in delovno sposobnost. Delodajalci pa ustvarjajo pogoje, usmeritve in spodbudo, da se zaposlenim to omogoča.
Tako nastanejo idealne razmere, da zaposleni in delodajalci nenehno iščejo najboljše rešitve na vseh področjih delovanja in s tem dosegajo zastavljene načrte.
Učinkovita skupna strategija fizičnega in duševnega počutja zaposlenih tako presega samostojne pobude delodajalca
Posamezni enkratni dogodki z namenom izobraževanja zaposlenih o ohranjanju zdravja in fizične kondicije na delovnem mestu so vsekakor boljši kakor nič, vendar pa ne dosegajo trajnega učinka. V nekaterih delovnih okoljih pa to problematiko še vedno rešujejo le z namenom zadostiti zakonskim določilom. Tako sveže sadje na delovnem mestu in organiziranje tedna zdravja nista dovolj. To sta le dva osnovna higienika. Tudi sklepi sprejeti enkrat na leto se hitro pozabijo.
