Prakse

Bomo spet presenečeni ali pripravljeni?

Čas branja 9 min

Pred desetletjem recesija, letos COVID-19, vmes pa izjemno agilna konkurenca. Katera organizacija se lahko izogne učinkom globalnih sprememb? Imamo izbiro: Lahko čakamo in upamo, da bomo tudi jutri dovolj agilni in bomo uspešno prebrodili nepričakovano, ali pa že danes dobro razmislimo, kakšne ljudi in kakšne kompetence bomo potrebovali v prihodnje.

Ne maramo klišejev, ker so resnični. Danes lahko računamo samo na to, da stvari ne bodo ostale enake.

Naj bo še tako udobno sedeti na navadah in procesih, ki zelo dobro delujejo danes, jutri morda ne bodo več.

Na lestvici Fortune 500 je danes v primerjavi z letom 1950 ostalo manj kot 12 % podjetij (60 podjetij). Z lestvice je v zadnjih 60 letih izginilo 9 od 10 podjetij. Kaj je magični recept podjetij, ki so preživela recesije, politične spremembe in tehnološki napredek?

Podjetje Samsung, drugo največje tehnološko podjetje na svetu, danes zaposluje več kot četrt milijona ljudi. Ko je takratni lastnik Lee Byung-Chull leta 1938 v Koreji ustanovil to podjetje, je bilo to le skromna trgovina z živili. Trgoval je z rezanci in drugim blagom ter jih izvažal na Kitajsko. Vmes so se ukvarjali še s predelavo hrane, tekstilom in zavarovalništvom. Na trg elektronike so vstopili šele leta 1960. Predstavljajmo si, kako drzni so morali biti Lee Byung-Chull in njegovi nasledniki, ko so se odločali vstopiti na povsem neznana področja, dokler niso postali najuspešnejši proizvajalec pametnih telefonov na svetu.

Na spremembe se lahko odzivamo ali pa smo tisti, ki trende narekuje in spremembe uvaja.

Obstaja pomembna razlika med obema načinoma. Če ustvarjamo spremembe:

Kaj lahko izgubimo?

To nam verjetno lahko razloži 440 podjetij, ki so izginila s seznama Fortune 500.

V petdesetih letih, po 2. svetovni vojni, je bil Heinz Heinrich Nordhoff eden najuspešnejših direktorjev korporacije Volkswagen. V nemškem tisku so ga imenovali »king Nordhoff«. Svetovno slavo je dosegel z modelom Volkswagen Beetle – s hroščem. V šestdesetih letih pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Volkswagen je pod njegovim vodstvom postal prepočasen in neučinkovit pri razvoju novih modelov. Medtem ko se je še naprej ukvarjal s promocijo hrošča, je leta 1952 Nordhoff izgubil 200 milijonov takratnih DEM za iskanje novih modelov. Njegova neodločnost je namreč privedla do opustitve vseh razvitih prototipov. Vodstvo na trgu so takrat prevzela konkurenčna podjetja japonskih, ameriških in drugih evropskih znamk. Podjetje si je slavo povrnilo šele z novim Audijem (1964).

Ob še tako pravem odnosu in želji, brez sistematiziranega načina in discipline, bomo izjemno težko spremenili lastno vedenje.

Tudi ne-odločiti se, je odločitev in pogosto je cena odlašanja večja od cene neuspeha.

Strokovnjaki danes opažajo, da se spremembe odvijajo šestkrat hitreje kot v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Če je do takšnih preobratov na seznamu Fortune 500 prišlo v roku šestdesetih let, zdaj pričakujejo podobno v desetih letih.

Cilj je pot

Strokovnjaki napovedujejo, da bodo zaradi tehnološkega napredka zelo kmalu izginili poklici, ki se jih da avtomatizirati. Blagajniki, potovalni agenti, knjižničarji, telefonski komercialisti in založniki/tiskarji.


Številka:

Več v kategoriji Prakse

Več člankov iz te kategorije